petek, 14.04.2017

Prebiotiki – hrana za dobre bakterije

Varuhi zdravja: Probiotiki, prebiotiki, simbiotiki, prehranske vlaknine, laktobacili, bifidobakterije … V zadnjih letih se veliko govori in piše o teh pomembnih sestavinah, ki so postale že pravi simboli zdravja. Vse opisujejo kot super junake in varuhe zdravja.  In res je tako! 

Prebiotiki – hrana za dobre bakterije

Pokukajmo v znanost

Poenostavili bomo celotno zadevo in rekli tako: probiotiki so živi mikroorganizmi, tj. bakterije, prebiotiki pa njihova hrana.

Mikroorganizmi gotovo zvenijo grozno, saj so največkrat sopomenka za bolezen. Toda veliki znanstvenik Louis Pasteur je že dolgo tega dejal: „Mikroorganizmi so povsod. Mikroorganizmi so vsemogočni. Mikroorganizmi bodo imeli zadnjo besedo.“

Če malo bolj pomislimo, je res tako. Ste vedeli, da je v našem črevesju okoli 100 milijonov živih bakterij? Toda ne skrbite, niso vse nevarne. Prav nasprotno, nekatere so za nas zelo pomembne in koristne. To so tako imenovane „dobre“ bakterije ali PROBIOTIKI.  Gotovo ste pomislili, da tam prebivajo tudi „slabe“ bakterije in da se v našem črevesju vsak dan bije bitka med „dobrim in zlom“, o zmagovalcu pa odloča splošno stanje našega telesa.

Če pa upoštevamo dejstvo, da je v našem črevesju približno 70 odstotkov celic našega obrambnega sistema, hitro ugotovimo, da z blagodejnim vplivom na ravnovesje „dobrih“ in „slabih“ bakterij v črevesju ugodno vplivamo na celotno telo. Pri tem imajo pomembno vlogo prebiotiki.

Zavezniki v boju za ravnovesje črevesne mikroflore

To ravnovesje lahko porušijo številni dejavniki, denimo neizogiben stres, nepravilna in neuravnotežena prehrana, psihofizična izčrpanost, kronične bolezni, ne smemo pa prezreti niti jemanja zdravil, zlasti antibiotikov. Posledica porušenega ravnovesja je povečano število „slabih“ bakterij, kar pogosto vodi do številnih zdravstvenih težav, med katerimi so driska, zaprtje, napenjanje, pomanjkanje pomembnih vitaminov in mineralov zaradi omejene absorpcije iz črevesja pa tudi oslabljeno delovanje obrambnega sistema. Z drugimi besedami, naša črevesna mikroflora se spreminja, zato jo moramo redno obnavljati. Pri tem so nam v pomoč prebiotiki.

Kaj pomaga probiotikom in jih krepi?

Seveda, tako kot mi tudi probiotiki potrebujejo hrano. In to so prebiotiki. Prav ti so hrana „dobrih“ bakterij v debelem črevesu.  Če jih bomo nahranili, bodo močnejše in bolj zavzete v boju proti „slabim“ bakterijam.

Prebiotiki so neprebavljive sestavine hrane, dobljene iz rastlinskih virov – najpogosteje iz topinamburja in cikorije, v prehrambnih izdelkih pa jih najdemo v obliki inulina, oligofruktoze in fruktooligosaharidov (FOS).

Preden posežete po kakem prehranskem dopolnilu, premislite. Prebiotiki so v živilih, ki jih uživate vsak dan. V prehrano vključite banane, fižol, grah, stročji fižol, česen, por in šparglje. S temi živili boste lažje vzdrževali dobro delovanje prebavil in imunskega sistema.